Nakup ali prodaja avtomobila prinaša številne obveznosti, med katerimi je tudi prepis vozila na novega lastnika. Vprašanje kdo plača prepis vozila se pogosto pojavi med pogajanji med kupcem in prodajalcem. Poznavanje tega postopka, stroškov in zakonskih obveznosti je bistveno za nemoten prenos lastništva.
Zakonska ureditev prepisa vozila v Sloveniji
Prepis vozila je uraden postopek, s katerim se spremeni lastništvo registriranega vozila. V Sloveniji ta postopek ureja Zakon o motornih vozilih in povezani predpisi.
Zakonodaja jasno določa, kako mora potekati prenos lastništva, ne pa tudi izrecno, kdo plača prepis vozila – to ostaja stvar dogovora med strankama.
The administrative unit or authorized organization (such as technical inspections) processes the transfer based on submitted documentation. The transfer must be completed within 15 days of purchase to avoid potential penalties.
Zakonodaja določa postopek, ne pa tudi, kdo nosi stroške.
Novi lastnik je zakonsko odgovoren za pravočasno izvedbo prepisa, kar pogosto vpliva na dogovor o tem, kdo prevzame finančno breme. Čeprav zakon ne določa, kdo plača, je v interesu novega lastnika, da je prepis pravočasno urejen.
Neizpolnitev obveznosti prepisa lahko prinese globe, ki so precej višje od samih stroškov prepisa, zato je pomembno, da se stranki jasno dogovorita o odgovornosti.
Stroški prepisa vozila in njihova sestava
Prepis vozila vključuje več stroškov, ki jih je treba upoštevati pri dogovoru o tem, kdo plača prepis vozila. Glavni stroški vključujejo:
Upravna taksa za prepis znaša približno 13 evrov in predstavlja osnovni strošek spremembe lastništva v evidencah. Ta znesek se plača neposredno upravni enoti ali pooblaščeni organizaciji.
Strošek nove prometne dokumentacije vključuje izdajo nove prometne dovoljnice, ki stane približno 20 evrov. Ta dokument je obvezen in dokazuje lastništvo vozila.
Če se prepis opravi na tehničnem pregledu, se običajno zaračuna še storitev posredovanja, ki lahko znaša med 10 in 30 evri, odvisno od ponudnika storitve.
Pri vozilih, ki so starejša od določene starosti, je lahko pred prepisom potreben tudi tehnični pregled, kar predstavlja dodaten strošek med 30 in 50 evri.
Skupni stroški prepisa se tako gibljejo med 40 in 100 evri, odvisno od okoliščin in izbrane lokacije za izvedbo prepisa. Ti zneski se lahko spremenijo, zato preverite aktualne cene pred dogovorom.
Običajna praksa: kdo običajno plača prepis
V Sloveniji obstajajo določene ustaljene prakse glede tega, kdo plača prepis vozila, čeprav ni trdnih pravil. Poznavanje teh praks lahko pomaga pri pogajanjih.
Najpogostejša praksa je, da stroške prepisa krije kupec vozila. Ta pristop temelji na logiki, da kupec pridobiva lastništvo in je v njegovem interesu, da je postopek pravočasno zaključen. Večina prodajalcev pričakuje, da bo kupec prevzel te stroške.
V nekaterih primerih se stranki dogovorita za delitev stroškov, posebej če gre za prodajo med znanci ali sorodniki. Ta pristop se pogosto uporablja kot del širšega dogovora o ceni vozila.
Redkeje se zgodi, da vse stroške prevzame prodajalec, običajno kot dodatna spodbuda pri prodaji ali kot del pogajanj o končni ceni. To se lahko zgodi pri prodajalcih, ki želijo hitro prodati vozilo.
Pri nakupu novega vozila pri pooblaščenem prodajalcu so stroški prepisa pogosto že vključeni v paket storitev ali se zaračunajo posebej, pri čemer postopek običajno v celoti organizira prodajalec.
Dogovor med kupcem in prodajalcem
Jasno določen dogovor o tem, kdo plača prepis vozila, je ključen za preprečevanje kasnejših nesporazumov. Priporočljivo je, da se ta dogovor sklene pred zaključkom prodaje.
Kupoprodajna pogodba je idealno mesto za opredelitev, kdo prevzame stroške prepisa. Čeprav obstajajo standardni obrazci, je smiselno dodati posebno določilo o stroških prepisa. Primer besedila: “Stroške prepisa vozila v celoti krije kupec/prodajalec” ali “Stranki se dogovorita, da stroške prepisa delita v razmerju…”
Dogovor o stroških je pogosto del širših pogajanj o ceni vozila. Kupci lahko uporabijo prevzem stroškov prepisa kot argument za nižjo ceno, prodajalci pa lahko ponudijo kritje teh stroškov kot spodbudo pri prodaji po želeni ceni.
Pri sklepanju dogovora je pomembno upoštevati tudi praktične vidike – kdo bo dejansko izvedel postopek prepisa in ali bo druga stranka pri tem sodelovala (npr. s predložitvijo dokumentov ali osebno prisotnostjo).
Postopek prepisa in potrebna dokumentacija
Razumevanje postopka prepisa pomaga pri odločitvi, kdo plača prepis vozila, saj vključuje različne korake in dokumentacijo, ki jo morata priskrbeti obe stranki.
Za uspešen prepis potrebujete: osebni dokument obeh strank, izpolnjeno in podpisano kupoprodajno pogodbo, prometno dovoljenje, potrdilo o skladnosti vozila (homologacijo) in dokazilo o plačilu davka na motorna vozila (če je relevantno).
Prepis lahko opravite na upravni enoti ali pri pooblaščenih organizacijah za tehnične preglede. Slednje običajno ponujajo celovito storitev, čeprav za nekoliko višjo ceno.
Idealno je, če sta pri prepisu prisotna tako kupec kot prodajalec, vendar to ni vedno nujno. Prodajalec lahko kupcu podeli pooblastilo za izvedbo prepisa, kar je pogosta praksa, ko se stranki dogovorita, da stroške in postopek prevzame kupec.
Po zaključenem prepisu novi lastnik prejme novo prometno dovoljenje, staro pa se uniči. Od tega trenutka dalje je vozilo uradno v lasti kupca, s tem pa preidejo nanj tudi vse pravice in obveznosti, povezane z vozilom.
Posebni primeri in izjeme
Obstajajo posebne okoliščine, ki lahko vplivajo na dogovor o tem, kdo plača prepis vozila in na sam postopek prepisa.
Pri nakupu vozila od pravne osebe (podjetja) je pogosto praksa, da podjetje krije stroške prepisa ali pa so ti že vključeni v prodajno ceno. Podjetja imajo običajno standardizirane postopke prodaje, ki vključujejo tudi ureditev prepisa.
Pri dedovanju vozila se plačajo drugačne takse, postopek pa se izvede na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Stroške običajno krije dedič, ki prevzema vozilo.
Pri darovanju vozila med sorodniki se prav tako plačajo posebne takse, ki so lahko nižje kot pri običajnem prepisu. Stroške običajno prevzame obdarjenec.
Če je vozilo predmet izvršbe ali stečajnega postopka, lahko posebna pravila določajo, kako se izvede prepis in kdo nosi stroške, zato je v teh primerih potrebno pridobiti pravni nasvet.
Pri vozilih, ki so bila uvožena iz tujine in še niso registrirana v Sloveniji, je postopek kompleksnejši in dražji, saj vključuje homologacijo in morebitno plačilo davka na motorna vozila.
Praktični nasveti za nemoten prepis
Za učinkovito izvedbo prepisa in jasen dogovor o tem, kdo plača prepis vozila, upoštevajte naslednje nasvete iz prakse:
Dogovor o plačilu stroškov prepisa sklenite pisno, najbolje kot del kupoprodajne pogodbe. Tako se izognete kasnejšim nesporazumom in morebitnim sporom.
Pred prodajo preverite, ali ima vozilo poravnane vse obveznosti, vključno s plačanimi prometnimi kaznimi in letno dajatviijo za uporabo cest. Neporavnane obveznosti lahko preprečijo prepis.
Če se dogovorite, da stroške krije kupec, mu lahko pomagate s predložitvijo vseh potrebnih dokumentov ali s pooblastilom za samostojno izvedbo prepisa.
Shranite kopijo kupoprodajne pogodbe in potrdilo o opravljenem prepisu. Ti dokumenti so pomembni za dokazovanje, da ste izpolnili svoje obveznosti.
Če prodajate vozilo, je priporočljivo, da takoj po prodaji odjavite avtomobilsko zavarovanje ali ga prenesete na novo vozilo, da se izognete nepotrebnim stroškom.
Kupec naj čim prej uredi zavarovanje vozila, saj je vožnja brez veljavnega zavarovanja prekršek, ki lahko prinese visoke globe.
