Do kdaj si mladi voznik

Dobiti vozniško dovoljenje je velik korak v življenju vsakega posameznika. V Sloveniji status mladega voznika prinaša določene omejitve, a tudi odgovornosti, ki so ključne za varnost v prometu.

Vedeti, do kdaj velja status mladega voznika, je ključnega pomena za vse, ki so nedavno opravili vozniški izpit ali se na to šele pripravljajo.

Zakonska opredelitev mladega voznika

V slovenskem cestnem prometu je mladi voznik jasno opredeljen v Zakonu o voznikih. Gre za osebo, ki še nima dovolj izkušenj za samostojno in varno vožnjo v različnih prometnih situacijah.

Po trenutni zakonodaji si mladi voznik od dneva pridobitve vozniškega dovoljenja B kategorije do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma dve leti po pridobitvi vozniškega dovoljenja, če si ga pridobiš po 21. letu.

Zakon določa, da status mladega voznika traja najmanj dve leti, ne glede na starost, ko opraviš vozniški izpit. To pomeni, da če opraviš vozniški izpit pri 18 letih, boš mladi voznik do 21. leta.

Če pa ga opraviš kasneje, recimo pri 25 letih, boš mladi voznik še dve leti po pridobitvi dovoljenja, torej do 27. leta.

Ta opredelitev ni naključna. Temelji na raziskavah, ki kažejo, da so vozniki v prvih letih po pridobitvi vozniškega dovoljenja veliko bolj izpostavljeni tveganju za prometne nesreče.

Obdobje, do kdaj si mladi voznik, je zato zasnovano kot varovalni mehanizem, ki naj bi zmanjšal tveganja v času, ko voznik pridobiva dragocene izkušnje.

Statistični podatki Javne agencije RS za varnost prometa potrjujejo, da so mladi vozniki nadpovprečno udeleženi v prometnih nesrečah, zlasti tistih s hujšimi posledicami. Prav zato je status mladega voznika povezan z dodatnimi omejitvami in zahtevami.

Omejitve za mlade voznike

Dokler imaš status mladega voznika, moraš upoštevati posebne omejitve, ki jih določa zakon. Te omejitve niso namenjene oteževanju vožnje, temveč povečanju varnosti v času, ko še pridobivaš izkušnje za volanom.

Ena najpomembnejših omejitev je hitrost vožnje. Mladi vozniki ne smejo voziti osebnega avtomobila hitreje od 100 km/h na avtocestah in 90 km/h na hitrih cestah. Te omejitve veljajo ne glede na to, kakšna je sicer dovoljena hitrost na teh cestah za ostale voznike.

Prav tako je za mlade voznike določena nižja meja dovoljene količine alkohola v krvi. Medtem ko za ostale voznike velja meja 0,5 grama alkohola na kilogram krvi, morajo mladi vozniki voziti popolnoma trezni. Zanje velja tako imenovana “ničelna toleranca”, kar pomeni, da ne smejo imeti v krvi nobene količine alkohola.

Za mlade voznike je ključnega pomena z vidika kaznovanja prekrškov, saj zanje veljajo strožje kazni in lahko hitreje izgubijo vozniško dovoljenje zaradi prekrškov.

 

Sistem kazenskih točk je za mlade voznike strožji, saj se jim vozniško dovoljenje odvzame že pri nižjem številu kazenskih točk kot izkušenim voznikom.

Te omejitve prenehajo veljati, ko preneha status mladega voznika – torej po dveh letih od pridobitve vozniškega dovoljenja ali po dopolnjenem 21. letu starosti, odvisno od tega, kateri pogoj je izpolnjen kasneje.

Program dodatnega usposabljanja za mlade voznike

Slovenska zakonodaja predvideva tudi obvezno nadaljnje usposabljanje za mlade voznike. To usposabljanje je zasnovano tako, da mladim voznikom pomaga pridobiti veščine in znanja, ki so ključna za varno vožnjo.

Program dodatnega usposabljanja mora mladi voznik opraviti v obdobju dveh let po pridobitvi vozniškega dovoljenja. Sestavljen je iz več delov, vključno s skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci, vožnjo z inštruktorjem in treningom varne vožnje.

Trening varne vožnje je posebej koristen del usposabljanja, saj voznikom omogoča, da v varnem okolju izkusijo zahtevne prometne situacije in se naučijo pravilno reagirati. Na poligonu se mladi vozniki soočijo s simuliranimi nevarnimi situacijami, kot so zaviranje v sili, izogibanje nenadnim oviram in obvladovanje vozila na spolzkem vozišču.

Če mladi voznik ne opravi programa dodatnega usposabljanja v predpisanem roku, se mu vozniško dovoljenje odvzame. To kaže na resnost, s katero država obravnava dodatno usposabljanje mladih voznikov.

Praktični nasveti za mlade voznike

Obdobje, do kdaj si mladi voznik, je čas intenzivnega učenja in pridobivanja izkušenj, kjer moraš razviti dobre vozniške navade, ki ti bodo koristile vse življenje.

Izogibaj se vožnji v zahtevnih razmerah, dokler ne pridobiš dovolj izkušenj. To vključuje vožnjo v slabem vremenu, ponoči ali v gostem prometu. Postopoma povečuj zahtevnost situacij, v katerih voziš.

Mobilni telefoni predstavljajo eno največjih nevarnosti za mlade voznike, saj je uporaba telefona med vožnjo primerljiva z vožnjo pod vplivom alkohola glede na zmanjšanje pozornosti.

Telefon med vožnjo odloži in se popolnoma osredotoči na cesto.

Zavedati se moraš svojih omejitev, saj lahko utrujenost, stres in čustvena vznemirjenost močno vplivajo na tvoje sposobnosti za volanom. Če nisi v optimalnem stanju, raje odloži vožnjo ali prosi nekoga drugega, da vozi.

Zaključek statusa mladega voznika

Ko se obdobje, do kdaj si mladi voznik, izteče, se tvoj status spremeni v status običajnega voznika. To pomeni, da zate ne veljajo več posebne omejitve glede hitrosti in da lahko voziš z enakimi omejitvami kot ostali vozniki.

Pomembno je razumeti, da konec statusa mladega voznika ne pomeni, da si že popolnoma izkušen voznik. Učenje in pridobivanje izkušenj je vseživljenjski proces.

 

Tudi po izteku statusa mladega voznika je pomembno, da ohraniš previdnost in odgovornost za volanom.

Statistike kažejo, da se tveganje za prometne nesreče zmanjšuje z leti vozniških izkušenj. Zato je pomembno, da tudi po izteku statusa mladega voznika nadaljuješ z razvijanjem svojih vozniških veščin in ohraniš odgovoren odnos do vožnje.

Z upoštevanjem pravil, previdnostjo in stalnim izpopolnjevanjem boš postal varen in odgovoren udeleženec v prometu, ne glede na to, ali imaš status mladega voznika ali ne. Varnost v prometu je namreč odgovornost vseh nas, ne glede na starost ali izkušnje.